Domov
Kdo smo
Zadnje objave
Kontakt
Dodaj med priljubljene
Mačji kotiček
Zakaj naravna prehrana?
Kako hranimo
O boleznih
Članki
Uporabni nasveti
FAQ
Nadaljnje branje
Vprašali ste
Povej naprej!

Švedska študija potrdila, da umetna hrana živalim skrajšuje življenjei - IN: NALOŽITE BREZPLAČNO KNJIGO

Industrijska komercialna hrana, prav tako kuhana, prinašata degenerativne bolezni in smrt Več...
Zavetišče Horjul


ZGODBA POGUMNEGA MALEGA KUŽKA VIRA

Vir je višavski terier iz Ljubljane, ki se je skotil s pomanjkljivostmi, zaradi katerih ni bil primeren za prodajo. Kljub temu je našel topel in skrben dom. Žal mu tudi pozneje v življenju ni bilo prizanešeno z zdravstvenimi težavami. Njegova skrbnica Jasna je doživeto opisala Virovo življenjsko pot, v kateri ni manjkalo trpljenja in bolečin.

Njeno pismo objavljamo, ker smo prepričani, da bo še marsikomu vlilo novega upanja za njegovega malega živalskega prijatelja. Objavljamo tudi Virovo slikico.



Pozdravljeni!


Končno sem se spravila k pisanju, ker mi gre to zelo težko »od rok«. Da se najprej predstavim, ime mi je Jasna. Veliko sem že slišala o vas, zdaj sem pa neposredno povezana z vami zaradi mojega kužka Vira. Najbolje, da vam napišem kar vse od začetka. Prosim, ne bodite preveč kritični zaradi napak v pisanju.


Vira je hčerka dobila poklonjenega od prijateljice iz Zagreba, ker se je skotil brez repka. Kakor ga jaz od začetka nisem hotela prevzeti zaradi obveznosti, sem ga takoj zelo vzljubila, samo da sem začela razmišljati o njegovem prihodu k meni. Predno sem ga dobila, so mi javili, da ima bolezen swimmer puppys (oz. nekaj takega) in ne vedo če bo preživel. Bil je zelo trdoživ in je preživel, a so rejci rekli, da zato skače kot zajček. Vseeno sem ga vzela in ga takoj odpeljala k ortopedu, če se da kaj pomagati, pa je rekel, da je to prirojeno, da ima popolnoma trde sklepe na prednjih tačkah (kot mi zapestja), da tu ni pomoči (prilagodil si bo hojo glede na okvaro). Lahko mu pomagam z masažami in veliko plavanja, da razbremeni hrbtenico in sklepe, mora pa se tudi veliko gibati.


Redno sva počela vse naročeno. Hranila sem ga z briketi, kot so mi naročili rejci in veterinarji. Poleg teh težav se je še 2x zastrupil in dala sem ga kastrirati. Ko je bil star osem mesecev, je po igranju z nekim kužkom začel jokati in ni dovolil, da bi se mu kdo približal. Nič več se ni hotel igrati, poležaval je v travi in ob dotikih jokal. Parkrat sem ga peljala na veterino, da so ugotovili, da ima poškodovane kolke. Groza!! Imel naj bi »zopet« prirojeno napako hranjenja kolkov ali sklepov, da se ne dela hrustanec. Oba kolka je imel popolnoma obrabljena, levi kolk pa še celo zlomljen. V sklepih mu je škrtalo. Dobil je protibolečinske tablete in takoj smo se morali odločiti ali usmrtitev ali operacija, katera pa naj bi stala 1.200 evrov.


Kužek se nam je tako smilil in tako smo ga že vzljubili, da je hčerka poklicala veterinarja in se dogovorila za operacijo obeh kolkov istočasno. Krila je stroške operacije in zdravljenja (jaz ne bi mogla), jaz pa sem po operaciji ostala doma in skrbela zanj. Priporočili so mi, da mu kupujem dietne brikete za sklepe in dobro bi bilo, da bi skujšal zaradi teže, ki pritiska na kolke. Briketov nikoli ni maral. Previdno je hodil k skodelici in ovohaval in jih ni hotel jesti. Vedno sem mu dodajala ribe, jajček, prepražena jetrca ali polivke, da je pojedel. Dajala sem mu tretjino predpisanega obroka, da bi shujšal, a mi ni in ni uspelo niti za gram.


Vir je po operaciji postal malo bolj vesel kužek, a igral se z drugimi ni več, pa še zelo sem morala paziti nanj. Na sprehodu je mirno hodil poleg mene. Nato mi je veterinar priporočil, da imajo zdaj Light dietno hrano in naj mu kupim to, da bo ja shujšal. V tem času mi je hčerka priporočila, naj si preberem vaš članek o prehrani na internetu. Moram priznati, da nisem vedela kaj naj še delam, da bo kužek končno zaživel vsaj približno kot ostali kužki, in ker nisem več vedela kako naj mu po vseh teh zdravstvenih problemih pomagam, sem šla brati članek. Takoj mi je bilo popolnomo vse razumljivo in jasno, saj sem veliko o prehrani brala zaradi mene same in se mi je »posvetilo«, da sigurno je to dobro za kužka. Izgubiti pri takem kužku že nimam kaj.


Takoj sem šla v nabavo (sama ne jem mesa), mu kupila mesnate kosti vseh vrst, ribje olje, e vitamin, ester C vitamina, oreščke, ribe, jetrca itd. Ko je to zagledal v skodelici prvič in nato tudi mozgove kosti, se je začel sprva igrati (bil je zelo vesel), nato pa je pogruntal, da je to hrana in takoj z velikim veseljem pojedel. Nikdar v dveh mesecih ni do skodelice prišel s takim odporom kot prej do briketov. Hrano čaka s takim veseljem, da se mu jaz vsakič nasmejem od srca. Med tednom dobi tudi kefir, skuto, sir, maslo, oljčno olje, ribe iz konzerve, tudi zelenjavno kašo sem že delala. Že po enem tednu je postal za 100% bolj gibljiv in zelo dobre volje. Ker so bila izboljšanja vsak dan bolj vidna, sem bila tako neizmerno vesela, da sem vsak dan brala članek in gledala, kaj bom še opazila novega oz. da nisem kaj spregledala. V mesecu in pol je Vir postal tako živahen kuža kakor v svojem 15 mesecev dolgem življenju nikoli ni bil. Prvič cela 2 meseca nisva bila pri veterinarju in lahko si predstavljate kakšnih stroškov sem se razbremenila. Postal je postaven (prej je bil napihnjen). Celo pol kilograma ima več, a je videti suhec. Vseh kužkov se zelo veseli. Teče enakovredno z drugimi kužki, velikimi ali malimi, čeprav teče kot zajček (s sprednjimi nogami istočasno).


Prej so ga kužki napadali in ga izločevali iz igre, ker so videli da je drugačen, zdaj ga nihče več ne napada in se lahko igra z vsemi. Med igro večkrat priteče k meni, da ga potrepljam. Imam občutek, kot da se mi pride zahvaliti in da ne izgleda, da me zanemarja. Zelo tudi uboga. Ne boste verjeli, kako ga imam rada in kako sem hvaležna, da sem zasledila ta članek o prehrani. Nikomur tudi ne dovolim, da mu daje zunaj priboljške, zamerila sem se tudi prijateljicam, ker ne dovolim, da mu nosijo pasje piškotke in priboljške. Pripravljene imam oreščke ali kaj drugega.


Zobke ima zelo lepe. Prej sva jih umivala, zdaj jih očisti s kostmi. Prej mi je sin vsakič ko je prišel na obisk očital, da Viru smrdi iz ust, po enem tednu spremenjenega hranjenja (sin ni vedel za spremembo) je rekel, kaj sem naredila, da mu zdaj diši iz ust. Skratka vse spremembe, katere so navedene v članku, so pri mojemu Viru razločno opazne. Zdaj končno neizmerno uživam z mojim kosmatincem. Čeprav je invalidek, uživa tudi on in vsi v okolici komaj čakajo, da ga vidijo, ker je tako prijazen in živahen.


Napisala sem ogromno, ampak hotela sem opisati moja čustva in kako sem se eno leto trudila, da sem pomagala preživeti tako prizadetemu živemu bitju. S tem krepim tudi sebe; postajam bolj potrpežljiva in prijazna, kot sem bila. Veselim, da imam družbo in postajam spet stara Jasna.


VAM SEVEDA NEIZMERNA HVALA.


S spoštovanjem, Jasna




 



 

Pravno obvestilo
Zasebnost
SlemiCom
Števec obiskov